1. 10 ključev

1. Pomagajte si z že obstoječimi primeri anketnih vprašalnikov in merskih lestvic. Sestavljanje lastnih vprašanj pomeni več svobode, tako pri formulaciji kot pri obliki. Se pa pri tem pojavijo dvomi o objektivnosti, zanesljivosti (v kolikšni meri s ponovljenim merjenjem dobimo v enakih pogojih in na istih enotah enake rezultate) in veljavnosti (ali sploh merimo tisto, kar smo nameravali meriti). V Google vpišite kateri anketni vprašalnik bi radi našli, recimo organization climate questionnaire.

2. Vsebina vprašanj naj bo enostavna in razumljiva. To pomeni izogibanje žargonskim, slengovskim ter tudi preveč strokovnim besedam. Izogibajte se vprašanj, ki imajo več kot eno dimenzijo.

3. Vrstni red vprašanj je zelo pomemben:

• • Vrstni red naj bo logičen. Npr. vprašanja o dogodkih naj se ujemajo z vrstnim redom dogodkov, vprašanja o vrednotenju neke izkušnje naj sledijo vprašanjem o opisovanju te izkušnje itd.
  • Občutljiva (težka) vprašanja naj bodo bolj na koncu, saj nočete, da bi anketiranec zaradi teh vprašanj prekinil izpolnjevanje anketnega vprašalnika že na začetku.
  • Demografska vprašanja so navadno na koncu vprašalnika.
  • Vprašanja s podobnimi deli naj bodo skupaj – npr. vprašanja z isto lestvico naj bodo postavljena skupaj. Na ta način zmanjšamo kognitivno breme anketiranca.

4. Prvo vprašanje naj bo primerno za vsakogar (izjema je le takrat, kadar želimo s prvim vprašanjem ugotoviti “primernost” anketiranca), in sicer:

• • Naj bo enostavno, da ga bodo anketiranci prebrali, razumeli in nanj odgovorili v nekaj sekundah. To ni mesto za dolga vprašanja z veliko možnimi odgovori ali za odprta vprašanja.
  • Naj bo zanimivo, saj se s tem poveča verjetnost, da bo anketiranec sodeloval v anketi.

5. Merske lestvice naj bodo konsistentne skozi celotno anketo, saj to dela anketni vprašalnik bolj uporaben. Če ste uporabili lestvico od 1 do 5, naj to velja v celotni anketi. Konsistentno naj bo tudi poimenovanje najvišjih oz. najnižjih vrednosti (npr. naj bo 1 povsod najmanjše strinjanje in 5 največje strinjanje ali obratno).

6. Pozorni bodite pri sestavljanju prve in zadnje strani vprašalnika. Prva stran naj predvsem motivira anketirance, zato nanjo ne postavljajte navodil. Zadnja stran naj bo enostavna; običajno vključuje zahvalo.

7. Določite, kateri tip vprašanja je najboljši za posamezno vprašanje. Poznamo več tipov vprašanj, kot so odgovori tipa a, b, c, in lestvice. To je zelo pomembna in obširna tema, zato vam jo bomo posredovali v posebnem članku.

8. Če je v anketi veliko vprašanj, naj ima tudi več strani, saj preveč premikanja po posamezni strani (“scrolling”) ni zaželeno. Prav tako ni priporočljivo, da je na eni strani samo eno vprašanje, saj to podaljša čas reševanja anket in hkrati poveča možnost, da respondenti prenehajo z odgovarjanjem.

9. Uporabljajte vejitve in preskoke, če je to potrebno. Nikar v anketo ne vključite teksta v smislu »Če sta na vprašanje Q1 odgovorili z ‘da ‘, potem odgovorite na vprašanje Q2, sicer pa pojdite direktno na vprašanje Q3«.

10. Preverite, če ste vključili vse možne odgovore pri zaprtih tipih vprašanj. Če niste prepričani, uporabe možnost »drugo«.

Z upoštevanjem teh 10 ključev boste sestavili anketni vprašalnik, ki vam bo pomagal do odlične statistične analize.

Veliko bodočih diplomantov ima težave s sestavo anketnega vprašalnika za diplomsko/magistrsko nalogo. Vsakodnevno se srečujemo z željami študentov po pomoči pri sestavi anketnega vprašalnika, ki jim omogoča, da naredijo dobro analizo vprašalnika in hipotez.

2. Kako izgleda dober anketni vprašalnik?

Poglejte si kako izgleda dober anketni vprašalnik, ki vam omogoča dobro statistično analizo in hitro diplomiranje!

Kliknite TUKAJ za prenos anketnega vprašalnika