Na katerih podatkih lahko izvedemo faktorsko analizo?

Faktorsko analizo lahko uporabimo na intervalnih ali razmernostnih spremenljivkah, to pomeni na številskih spremenljivkah in spremenljivkah z lestvico.

Pogoji za faktorsko analizo?

Faktorska analiza zahteva, da so izpolnjeni določeni pogoji, da je le-ta veljavna. Veljavnost je boljša, če so spremenljivke, ki so vključene v faktorsko analizo normalno distribuirane, kar je prvi pogoj. Najbolj pomemben pogoj je faktoriabilnost, kar pomeni, da morajo biti vsaj male korelacije med spremenljivkami, da so lahko identificirani skupni faktorji. To pomeni, da morajo imeti spremenljivke dovolj skupnega, da lahko izvedemo faktorsko analizo in izločimo faktorje. To preverimo z Kaiser-Myer-Olkin (KMO) testom in Bartlettovim testom sfericitete. Če ta dva testa pokažeta, da so podatki ustrezni potem lahko izvedemo faktorsko analizo.

Kaj nam pove faktorska analiza?

Končni rezultat faktorske analize so faktorji. Torej nam pove v koliko faktorjev se združujejo spremenljivke v našem vprašalniku in katera vprašanja spadajo k določenem faktorju. Povedano na enostaven način: imamo vprašalnik s 30 vprašanji, kjer udeleženci ocenjujejo svojo pismenost na lestvici od 1 do 5. Zanima nas ali je možno teh 30 vprašanj zreducirati na določene faktorje. Izvedemo faktorsko analizo in ugotovimo, da bi lahko teh 30 vprašanj združili v 3 faktorje po 10 vprašanj. Po pregledu vprašanj, ki sodijo v posamezen faktor določimo, da 1. faktor meri računalniško pismenost, 2. faktor finančno pismenost, 3. pa besedno pismenost. Skratka 30 vprašanj, ki merijo pismenost smo razdelili na 3 sklope vprašanj (faktorje), ki merijo vsak svojo pismenost.