KAJ JE HIPOTEZA?

• Hipoteze so naša domneva, ki jih z raziskavo preverjamo. Je ožja in bolj konkretna od glavnega raziskovalnega vprašanja in namena vašega raziskovanja.
• Bistven del priprave na raziskavo. Z določitvijo hipotez določimo kaj bomo v raziskavi raziskovali, kaj nas bo zanimalo.

KAKŠNA JE DOBRO POSTAVLJENA HIPOTEZA?

• Je pojmovno jasna (vsebina hipoteze mora biti opredeljena)
• Je preverljiva (z opazovanjem ali eksperimentom)
• Je izključna (jasna opredelitev za ali proti)
• Enostavno oblikovana in lahko razumljiva
• Ne sme vsebovati številčnih (količinskih) vrednosti

NAJPOGOSTEJŠA NAPAKA PRI POSTAVLJANJU HIPOTEZE

Hipoteze so zastavljene preveč splošno, kompleksno, pojmovno nejasno in težko razumljivo. Velikokrat se jih ne da preveriti z izbrano metodološko metodo. V kolikor je metoda anketni vprašalnik – s postavljenimi vprašanji hipotez/e ne moreš preveriti.

Rešitev

Podobno, kot velja za opredelitev problema, je tudi postavljanje hipotez ena najpomembnejših faz v raziskovalnem procesu. Za postavitev hipotez si je podrobno vzeti dovolj časa. Že pri postavitvi hipotez je potrebno določiti s katerimi anketnimi vprašanji se bodo hipoteze preverile in katere statistične metode bomo pri tem uporabili. S tem si olajšamo in skrajšamo analizo podatkov saj že v naprej vemo kako bo analiza potekala.

PRIMERA USTREZNE IN NEUSTREZNE HIPOTEZE

Neustrezna hipoteza: Anketirani respondenti preberejo na leto veliko knjig.

Pojasnilo: Hipoteza je presplošna in ne dovolj natančna. Poraja se vprašanje, kaj pomeni veliko knjig? Hipoteza mora biti postavljena zelo specifično, da lahko nanjo odgovorimo samo z potrdimo ali ovržemo. Če anketiranci preberejo na leto 10 knjig, hipotezo potrdimo ali ovržemo? Ni ravno jasno.

Ustrezna hipoteza: Med moškimi in ženskami obstajajo statistično pomembne razlike, v številu prebranih knjig na leto.

Pojasnilo: Hipoteza je specifično postavljena. V kolikor se bodo pokazale razlike kot statistično pomembne bomo hipotezo potrdili, v kolikor razlik ne bo, jo bomo ovrgli.

PRIMERI (pravilno postavljenih) RAZLIČNIH HIPOTEZ ZA RAZLIČNE NAMENE

1. Enostavne hipoteze, kjer uporabimo samo eno vprašanje (Hi-kvadrat za preizkus hipoteze enake verjetnosti)

Uporabniki so v največji meri odgovorili, da so zelo zadovoljni z odnosi medicinskih sester v zdravstvenem domu Celje.

2. Iščemo razlike med skupinami v določeni lastnosti (T-test)

Med starostnimi skupinami obstaja razlika v številu prebranih knjig na leto.

3. Iščemo povezave med spremenljivkami (Korelacijska analiza)

Med številom prebranih knjig na leto in inteligenčnim kvocientom obstaja statistično pomembna povezanost.

4. Iščemo vplive med spremenljivkami (Regresijska analiza)

Število prebranih knjig, inteligenčni kvocient staršev in telesna višina vplivata na inteligenčni kvocient otroka.

ALTERNATIVNA IN NIČELNA HIPOTEZA

Eden izmed načinov postavljanja hipotez je tudi, da postavimo ničelno in alternativno/eksperimentalno hipotezo. Ničelne hipoteze so vedno postavljene tako, da ne predvidevajo razlik, vpliva, povezave – kot pove že ime samo.

Alternativna hipoteza: Kadilci pogosteje zbolijo za pljučnim rakom v primerjavi z nekadilci.

Ničelna hipoteza: Kajenje nima vpliva na pojav pljučnega raka.