P-VREDNOST ALI STOPNJA ZNAČILNOSTI

P-vrednost (stopnjo značilnosti) uporabljamo pri preverjanju domnev oz. hipotez. V veliki večini primerov pri kvantitativnih raziskavah ne moremo anketirati vseh enot iz populacije. Zaradi tega običajno iz populacije izberemo reprezentativni vzorec enot oziroma respondentov, na katerih opravimo kvantitativno raziskavo, kjer pridobimo primarne podatke s katero od tehnik anketiranja ali z opazovanjem. Na podlagi respondentov iz vzorca želimo preverjati hipoteze na nivoju populacije. Pri tem nam pomaga stopnja značilnosti ali p-vrednost ali signifikanca.

Najpogosteje uporabljamo stopnjo značilnosti (p-vrednost) v višini 0,05, poleg nje so v uporabi tudi stopnje v višini 0,10, 0,01 in 0,001. Statistiki in raziskovalci so uporabo vrednosti 0,05, ki jo je leta 1926 predlagal Fisher, sprejeli kot standard. Če rezultati kažejo statistično značilno pomembne razlike pri stopnji značilnosti v višini 0,05, lahko zaupamo in verjamemo, da statistično značilne razlike res obstajajo.

1. ČE JE STATISTIČNA ZNAČILNOST MANJŠA ALI ENAKA 0,05

Če je p-vrednost (statistična značilnost) manjša ali enaka 0,05 (p<=0,05), potem lahko z veliko gotovostjo (95 %) posplošimo rezultate iz vzorca na populacijo, npr. da med dvema spremenljivkama obstajajo razlike  ali npr. da sta dve spremenljivki med seboj povezani.

Primera: 

– Kot primer obstoja razlik med dvema spremenljivkama bi lahko npr. navedli razlike v [izobrazbo] glede na [spol] oziroma, da imajo v povprečju ženske višji stopnjo izobrazbe kot moški.

– Kot primer povezanosti dveh spremenljivk bi lahko npr. navedli povezavo med [starostjo] in [dohodkom], pri čemer v primeru pozitivne povezave naj bi mlajše osebe imele imele nižje dohodke in starejše osebe pa višje dohodke.

Pri tem je potrebno poudariti, da je v populaciji v slednjem primeru možno dokazovati le „povezanost“ ali „razlike“, ne pa „enakosti“ ali situacije, ko „ni razlik“. Tudi če je p<=0,05 in nam določena statistika kaže, da med dvema spremenljivkama ni povezanosti, tega nikoli ne moremo posplošiti iz vzorca na populacijo. Iz vzorca na populacijo lahko (v primeru p<=0,05) sklepamo le v primeru, če se izbrani dve spremenljivki razlikujeta ali če obstajajo razlike). S statistično značilnostjo je torej možno dokazati „razlike“ ali „povezanost“ dveh spremenljivk.

2. ČE JE STATISTIČNA ZNAČILNOST VEČJA OD 0,05

Če je p-vrednost (statistična značilnost) večja od 0,05 (p>0,05), se moramo vzdržati vsakršnega sklepanja iz vzorca na populacijo in moramo rezultate interpretirati le na nivoju vzorca. V primeru p>0,05 torej ne moremo določenega rezultata na nivoju vzorca posplošiti na nivo populacije.