Statistične analize in testi

Najbolj pogoste statistične analize oz. testi

 

Kaj so statistične analize oz. testi?

To so posebni statistični postopki s katerimi preverjamo različne lastnosti naših zbranih podatkov. Njihov najbolj pogost namen je dokazovanje hipotez, kjer je cilj, da dosežemo tveganje manjše od 5% zato, da lahko rezultate iz našega vzorca posplošimo na celotno populacijo. Statistične analize se uporabljajo tudi recimo za računanje karakteristik vprašalnika, kot sta zanesljivost vprašalnika in pa faktorska struktura.

 

Najbolj pogoste statistične analize oz. testi


 

1. Hi-kvadrat test

Ta statistična analiza se uporablja za raziskovanje soodvisnosti med dvema nominalnima spremenljivkama kot sta recimo kajenje in spol. Ugotavlja ali sta kajenje in spol kakorkoli statistično pomembno povezana. Hi-kvadrat test odgovarja na vprašanje: Ali moški pokadijo statistično pomembno več cigaret kot ženske?

Preberite več o hi-kvadrat testu …

 

2. T-test

T-test ugotavlja statistično pomembne razlike v povprečjih dveh neodvisnih, odvisnih spremenljivk ali pa statistično pomembne razlike med dejanskim in hipotetičnim povprečjem. Uporablja se na normalno porazdeljenih podatkih in na intervalnih ali razmernostnih spremenljivkah. Uvrščamo ga med parametrične statistične analize. 

Preberite več o t-testu …

 

3. ANOVA (analiza variance)

Uporablja se za enak namen kot t-test, le da ugotavlja statistično pomembne razlike v povprečjih med tremi ali več neodvisnimi skupinami. Pogoji za to statistično analizo so normalno porazdeljeni podatki in homogenost varianc. Uporablja se lahko samo na intervalnih ali razmernostnih spremenljivkah. 

Preberite več o ANOVA …

 

 

4. Spearmanova in Pearsonova korelacija

Korelacija ugotavlja povezanost dveh spremenljivk. Na primer starosti in višine nakupa v trgovini. Ugotavlja ali sta dve spremenljivki statistično pomembno povezani in v kolikšni meri sta povezani (od 0 do 1-popolna povezanost). Uporablja se lahko samo na intervalnih ali razmernostnih spremenljivkah. 

Preberite več o Spearmanovi ali Pearsonovi korelaciji ...

 

 

5. Regresijska analiza

Regresijska analiza je statistični proces, ki raziskuje vpliv ene ali več neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko. Regresijska analiza je nadgradnja korelacijske analize, ki nam pove samo soodvisnost med dvema spremenljivkama, medtem ko nam regresijska analiza pove vpliv ene ali več spremenljivk na odvisno spremenljivko. Uporabili bi jo, ko bi želeli raziskati ali neodvisne spremenljivke, ki so leta šolanja, višina prihodka staršev, število prebranih knjig, vplivajo na odvisno spremenljivko, ki je višina osebnega dohodka.

Preberite več o Regresijski analizi

 

 

6. Faktorska analiza

Faktorska analiza je uporabna analiza, ki nam pomaga pri raziskovanju razmerij med spremenjivkami pri bolj kompleksnih konceptih, kot so na primer psihološke lestvice. Je metoda za redukcijo podatkov, kar pomeni, da iz recimo 100 spremenljivk lahko dobimo samo recimo 4 spremenljivke ali faktorje, ki predstavljajo to kar je skupnega opazovanim spremenljivkam.

 

Preberite več o Faktorski analizi

Potrebujete pomoč pri SPSS analizi hipotez?

Pišite nam za brezplačni posvet.

Pokličite nas na 070 612 521.


ZAHVALA SERGEJE

Sergeja_

Hvala, super ste!

Torej, hitri, učinkoviti, prijazni, dostopni. Skratka super in vredni vseh priporočil drugim ;)

Še vedno ne veste kako se lotiti statistične analize podatkov?

 

Se nimate časa učiti postopkov statističnih testov?

 

Se mučite s programom SPSS?

 


 

Mi imamo rešitev – sistem V. A. P.

 

 ZAUPAJTE STROKOVNJAKOM!

Statistik.si™ v številkah:

2100

IZDELANIH ANALIZ

Izdelali smo preko 2100 raziskav in statističnih analiz za pravne in fizične osebe.

40.825 ur

PRIHRANJENEGA ČASA

Naše stranke so prihranile skupaj več kot 40.825 ur ukvarjanja z raziskavami in statističnimi analizami.

1.525.000​ €

PRIHRANJENEGA DENARJA

Naše stranke so prihranile skupaj več kot 1.525.000 € stroškov, ki bi jih sicer imele zaradi ukvarjanja z raziskavami in statističnimi analizami. Da živciranja, skrbi, slabe volje sploh ne omenjamo.