KATERE VRSTE SPREMENLJIVK (ang. Variable) POZNAMO IN KDAJ UPORABIMO KATERO?
Spremenljivka (ang. Variable) je osnovni element vsake statistične analize. Kdo vrst spremenljivk ne pozna ne bo znal izbrati pravilnega statističnega testa in tako ne bo prišel do pravilnih rezultatov. Če jih poznamo lahko izberemo pravilen statistični test. Razlikujemo jih glede na tip izražanja vrednosti in glede na tip merjenja oziroma merske lestvice.
1. PRI SPREMENLJIVKAH GLEDE NA TIP IZRAŽANJA VREDNOSTI RAZLIKUJEMO:
- Opisne (atributivne) spremenljivke (ang. Variable) – vrednosti lahko opišemo le z besedami (npr. poklic, uspeh).
- Številske (numerične) spremenljivke (ang. Variable) – vrednosti lahko izrazimo s števili (npr. starost, telefonska številka). Med njimi ločimo:
- zvezne: teoretično lahko zavzame katerokoli vrednost na nekem intervalu (neskončno število vrednosti). Npr. višina z vrednostmi npr. 178, 176.5, 179.512 (odvisno od natančnosti merjenja).
- diskretne: na nekem intervalu lahko zavzame le določeno število vrednosti (končno število vrednosti). Npr. število otrok v družini z vrednostmi 0, 1, 2, 3, … (ne more biti npr. 2.5, 3.842).
2. VRSTE SPREMENLJIVK (ANG. VARIABLE) GLEDE NA TIP MERJENJA OZIROMA MERSKE LESTVICE:
- Nominalne spremenljivke oz. nominalna merska lestvica (angl. nominal scale) – vrednosti razvrščamo v kategorije brez posebnega vrstnega reda ali strukture (npr. regije, stranke) zato ne moremo določiti vrstnega reda, povprečij in razmerij. Posebna vrsta nominalne merske skale je dihotomna. Ima samo dve kategoriji (npr. da/ne, moški/ženski …).
- Ordinalne spremenljivke oz. ordinalna merska lestvica (angl. ordinal scale) – vrednosti lahko uredimo od najmanjše do največje (npr. stopnja izobrazbe, uspeh, strinjanje z vrednostmi “sploh se ne strinjam”, “ne strinjam se”, “niti niti”, “strinjam se”, “zelo se strinjam”).
- Intervalne spremenljivke oz. intervalna merska lestvica (angl. interval scale) – lahko primerjamo razlike med vrednostima dvojic enot; lahko povemo, za koliko vrednosti spremenljivke se neka enota loči od druge (npr. temperatura v °C, koledarsko leto).
- Razmernostne spremenljivke oz. razmernostna merska lestvica (angl. ratio scale) – lahko primerjamo razmerja med vrednostima dvojic enot; lahko povemo, kolikokrat večja/manjša je vrednost neke enote od druge enote (npr. starost, čas, telesna teža). Pri razmernostnih spremenljivkah je ničla absolutna (“naravno” določena in ne stvar dogovora kot pri intervalnih).
Pomen vrste spremenljivk (ang. Variable) glede na tip merske lestvice je v tem, da šele na podlagi ugotovitve o tem kakšen tip spremenljivk/e analiziramo vemo katere izračune lahko izvedemo in katere ne.
|
Merske lestvice |
Možni izračuni | ||||
|
Odstotki |
Frekvence | Povprečja | Varianca |
Razmerja |
|
|
Nominalna |
√ | √ | x | x | x |
|
Dihotomna |
√a |
√ | x | x |
x |
|
Ordinalna |
√ |
√ | √c | √c |
x |
|
Intervalna |
√ |
√b | √ | √ |
x |
| Razmernostna | √ | √b | √ | √ |
√ |
a: Zadošča le en odstotek
b: Ker imamo veliko različnih vrednosti,se običajno uporablja frekvenčne porazdelitve.
c: Po predpostavko, da je merska skala blizu intervalne.
Potrebujete pomoč pri SPSS analizi hipotez?
Pišite nam za brezplačni posvet.
Pokličite nas na 070 612 521.
ZAHVALA SERGEJE
Hvala, super ste!
Torej, hitri, učinkoviti, prijazni, dostopni. Skratka super in vredni vseh priporočil drugim ;)