CITIRANJE VIROV OD A DO Ž: KAKO, KDAJ IN ZAKAJ?
Citiranje virov je pomemben element strokovnega pisanja, ki omogoča jasno prepoznavanje prispevkov drugih avtorjev in zagotavlja preglednost raziskovalnega dela. Sicer pa citiranje ni le pravilo, ampak tudi način za izogibanje plagiatorstvu in dokazovanje akademske integritete.
Citiranje virov – pomembne funkcije
- Dokazovanje verodostojnosti: Citiranje pokaže, da smo pregledali relevantno literaturo in da naše delo temelji na verodostojnih virih.
- Povečanje kredibilnosti: Jasna navedba virov omogoča bralcem, da zaupajo našim ugotovitvam.
- Omogočanje nadaljnjega raziskovanja: Bralcem omogočimo, da sami dostopajo do uporabljenih virov in raziskujejo temo naprej.
- Razmejitev naših prispevkov od tujih: S citiranjem jasno označimo, katere ideje izhajajo od drugih avtorjev in katere so naše lastne.
Citiranje – oblike
V splošnem ločimo 2 obliki citiranja virov. Gre za sprotno citiranje virov in za citiranje seznama literature.
Sprotno citiranje v besedilu: Pri sprotnem citiranju neposredno v besedilu navedemo priimek avtorja in letnico, pogosto tudi številko strani za dobesedne citate.
Primer: Statistika je temelj sodobne znanosti (Brown, 2020).
Seznam literature: Na koncu dela navedemo vse uporabljene vire v ustreznem formatu, odvisno od izbranega sloga.
Primer (APA slog): Brown, J. (2020). The Role of Statistics in Science. New York: Academic Press.
1. Sprotno citiranje v besedilu
Osnove
Pri sprotnem citiranju virov gre za to, da bralca o izvoru določene podane informacije obvestimo kar direktno znotraj besedila, odstavka. V takih primerih običajno navedemo priimke avtorjev in letnico objave. Če citiramo več različnih virov, jih razvrstimo po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev, ločene z vejico.
Primer: Branje izboljšuje kognitivne sposobnosti (Novak, 2020).
Pozicija citiranja
Citiranje lahko vključimo na dva glavna načina:
Citiranje v besedilu: Priimek avtorja je del stavka, letnica pa je v oklepaju.
Primer: Novak (2020) ugotavlja, da branje izboljšuje kognitivne sposobnosti.
Citiranje na koncu stavka: Priimek in letnica sta zapisana v oklepaju na koncu trditve.
Primer: Branje izboljšuje kognitivne sposobnosti (Novak, 2020).
Število avtorjev
Pravila citiranja so odvisna od števila avtorjev vira:
En avtor: Priimek avtorja in letnica.
Primer: (Smith, 2020)
Dva avtorja: Med priimka avtorjev zapišemo "in" (v slovenščini) ali "&" (v angleščini).
Primer: (Smith in Novak, 2020)
Trije ali več avtorjev: V oklepaju zapišemo prvi priimek in običajno dodamo "idr." V besedilu pa lahko denimo zapišemo tudi: "in drugi", "in sodelavci" ali "in kolegi".
Primer v oklepaju: (Bradley idr., 1999)
Primer v besedilu: Bradley in sodelavci (1999) so ugotovili, da …
Sekundarno navajanje virov
Sekundarno citiranje pomeni, da navajamo vir, ki smo ga našli v drugem viru. To pomeni, da nismo prebrali primarnega vira, temveč opis sekundarnega avtorja. Sekundarnemu citiranju se moramo čim bolj izogibati in vedno poskušati dostopati do primarnega vira. Sekundarno citiranje uporabimo le, če je dostop do primarnega vira nemogoč.
Pravila za sekundarno citiranje: V besedilu najprej navedemo primarni vir, nato pa s podpičjem sekundarni vir, ki smo ga prebrali.
Primer: Piaget (1929, v Novak, 2020) je razvil teorijo kognitivnega razvoja.
To pomeni, da smo prebrali Novakovo delo, kjer je bil citiran Piaget, nismo pa imeli dostopa do Piagetovega izvirnega besedila.
Dobesedno navajanje ali parafraziranje?
Dobesedni citati se uporabljajo premišljeno, predvsem za definicije ali pomembne izjave. Dobesedno besedilo mora biti zapisano v narekovajih, za njim pa navedemo stran, kjer se citat nahaja.
Primer: "Statistika je temelj sodobne znanosti" (Brown, 2020, str. 12).
Parafraziranje: Kadar je le mogoče, raje povzemamo z lastnimi besedami, kar kaže na razumevanje prebranega.
Primer parafraziranja: Statistika je osnova sodobnih raziskav (Brown, 2020).
Razvrščanje virov
Če v enem stavku navajamo več virov, jih vedno razvrstimo po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev, ločene z vejico.
Primer: Raziskave so pokazale, da gibanje izboljšuje zdravje (Brown, 2018; Novak, 2020; Smith, 2019).
2. Citiranje literature
Citiranje literature je druga vrsta citiranja virov. Medtem ko sprotno citiranje poda le površinsko informacijo o izvoru določene vsebine (avtor in letnica), literatura bralcem omogoča poln naslov le-teh (poleg avtorja in letnice denimo tudi ime revije, stran v reviji, povezava do članka…). Tudi pri tej vrsti citiranja je potrebno paziti, da vire razvrstimo po abecednem vrstnem redu priimkov avtorjev. Če je več del istega avtorja, jih razvrstimo glede na letnico objave.
Slogi citiranja
Oblika citiranja je odvisna od vrste vira in izbranega citatnega sloga. Teh je namreč več, najpogosteje uporabljeni pa so APA, MLA, Chicago, Turabian in IEEE. Kadar se v praksi odločimo za en slog, ga načeloma uporabljamo za celotno delo. Spodaj so prikazani primeri v APA slogu, ki vključujejo različne vrste virov.
a) Knjige
Primer: Novak, P. (2020). Osnove raziskovalnih metod. Ljubljana: Založba Slovenska knjiga.
Pri knjigah običajno navedemo avtorja, leto objave, naslov (v ležečem tisku), mesto izdaje in založbo.
b) Znanstveni članki
Primer: Novak, P. in Kovač, M. (2019). Pomen kvalitativnih metod v družboslovju. Journal of Social Research, 15(3), 45–60.
Pri člankih navedemo avtorja, leto objave, naslov članka, ime revije (v ležečem tisku), volumen (v ležečem tisku), številko in strani članka. Če je na voljo, na koncu dodamo še povezavo do članka.
c) Spletni viri
Primer: Kit grbavec s 13.000 preplavanimi kilometri osupnil znanstvenike. (2024, 11. december). MMC RTV SLO. https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/kit-grbavec-s-13-000-preplavanimi-kilometri-osupnil-znanstvenike/730263
Pri spletnih virih je nejasnosti nekoliko več, načeloma pa navedemo čim več podatkov. Zlasti, ko obstaja možnost spreminjanja vsebin na strani, je pomembno navesti datum in kraj dostopanja.
Zgoraj so prikazani le primeri najpogostejših vrst virov, seveda pa obstaja še veliko ostalih posebnosti, kot so citiranje objav s socialnih omrežjih, YouTube posnetkov, knjig z uredniki in podobno.
Zaključek
Citiranje virov ni le tehnično pravilo, temveč ključni del akademskega pisanja, ki prispeva k integriteti in verodostojnosti dela. V tem članku smo spoznali dve vrsti citiranja – sprotno citiranje in citiranje seznama literature. S pravilnim citiranjem se izognemo plagiatorstvu, bralcem omogočimo preverjanje virov in pokažemo, da spoštujemo delo drugih avtorjev. Ne glede na vrsto citiranja je torej pomembno, da jasno označimo, katera vsebina temelji na drugih raziskavah in katera je naša lastna. Upoštevanje teh pravil bo izboljšalo kakovost in kredibilnost vaših akademskih nalog.
Potrebujete pomoč pri SPSS analizi hipotez?
Pišite nam za brezplačni posvet.
Pokličite nas na 070 612 521.
ZAHVALA SERGEJE
Hvala, super ste! Torej, hitri, učinkoviti, prijazni, dostopni. Skratka super in vredni vseh priporočil drugim ;)